DISLOCIRANI ODDELKI

Za vsa leta delovanja Glasbene šole Škofja Loka je med drugim značilno stalno povečevanje števila učencev, to pa je posledica več dejavnikov, zlasti zanimanja in želje mladih po glasbenem izobraževanju, potreb po kulturnem udejstvovanju mladih glasbenikov in usmerjanja v nadaljnje glasbeno šolanje.

Premajhne prostorske in kadrovske možnosti v Škofji Loki, predvsem pa želja po omogočanju glasbenega izobraževanja tudi mladim iz bolj oddaljenih krajev škofjeloškega območja, so vzpodbudili ustanovitev dislociranih oddelkov.

V Odloku o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Glasbena šola Škofja Loka (Uradni list RS, št. 27/1998) so opredeljeni trije dislocirani oddelki, in sicer v Gorenji vasi, Železnikih in Žireh.

Dislocirani oddelek v
Gorenji vasi

Dislocirani oddelek Glasbene šole Škofja Loka v Gorenji vasi je bil ustanovljen 1. 9. 1980. Prva oblika učno vzgojnega dela je bila glasbena pripravnica kot interesna skupinska oblika pouka. Vanjo je bilo vključenih 15 učencev osnovne šole. Pouk je vodila pedagoginja Magda Drnovšek, potekal pa je v glasbeni učilnici Osnovne šole Ivana Tavčarja v Gorenji vasi. Poleg tega je manjše število mladih glasbenih talentov že obiskovalo inštrumentalni pouk in petje z naukom o glasbi v šoli v Škofji Loki.

V šolskem letu 1981/82 je bil na podlagi preizkusa glasbenih sposobnosti oblikovan 1. razred nauka o glasbi, ki ga je obiskovalo 17 učencev. Zaradi pomanjkanja učiteljev učenci niso mogli vzporedno obiskovati inštrumentalnega pouka.

Predvsem zaradi dolgotrajnih kadrovskih težav je delo v oddelku znova zaživelo šele 1. 9. 1987, ko je bil vnovič oblikovan oddelek glasbene pripravnice. Delo v oddelku je vodil pedagog Matjaž Slabe.

Naslednje leto, 1. 9. 1988, je bilo k pouku klavirja, harmonike, kljunaste flavte in klarineta z naukom o glasbi sprejetih prvih devet učencev. Poučevala sta Dušan Mlakar (inštrumentalni pouk) in Matjaž Slabe (nauk o glasbi).

Ker v oddelku zaradi omenjenih kadrovskih težav ni bilo mogoče povečevati števila učencev in učnih predmetov, smo ustrezne kandidate usmerjali v glasbeno šolo v Škofjo Loko, saj so tako lahko izbirali med večjim številom učnih predmetov. Pri tem smo skrbeli za razpršenost kandidatov in smo jih načrtno sprejemali s celotnega območja občine Gorenja vas-Poljane.

Šolsko leto 2008/2009

Učni predmeti in število učencev: 23

Klavir - 9
Kitara - 7
Samo nauk o glasbi - 10
SKUPAJ: 23

Dislocirani oddelek v
Železnikih

V šolskem letu 1963/64 je začel oddelek glasbene šole Škofja Loka delovati v Selcih, in sicer v obliki pouka pihal in trobil. Pouk je potekal v Zadružnem domu, v mrzlih zimskih dneh pa občasno tudi pri »Mesarjevih«. Oddelek je uspešno deloval in bogatil številne kulturne prireditve v Selški dolini. Kmalu je nastalo več komornih inštrumentalnih skupin, med katerimi sta bila najpomembnejša kvartet trobil in pihalni orkester.

Pedagoško glasbeno delo v Selcih pa je bilo v šolskem letu 1969/70, žal, ustavljeno. Tedaj se je v oddelku izobraževalo 14 učencev, pihalni orkester je imel 18 članov, delovala pa sta tudi kvartet pihal in kvartet trobil. Učenci so svojo glasbeno izobraževanje bodisi končali ali pa so ga nadaljevali v glasbeni šoli v Škofji Loki in se pozneje pridružili loškemu pihalnemu orkestru.

V šolskem letu 1967/68 je v Železnikih delovala samostojna glasbena šola. Ustanovljena je bila na pobudo takratnega ravnatelja osnovne šole Marjana Missona, ki si je zelo prizadeval za glasbeno izobraževanje mladih. Imela je oddelke za klavir, harmoniko in kitaro. Učenci so jo začeli obiskovati novembra oz. decembra, proti koncu šolskega leta pa so že nastopili samostojno ali v skupinski igri.

Leto pozneje se je Glasbena šola v Železnikih pridružila glasbeni šoli v Škofji Loki. V naslednjem letu je potekal pouk harmonike, kitare, klarineta, klavirja in nauka o glasbi. Vpisanih je bilo 53 učencev. Uspešno sta delovala tudi 14-članski harmonikarski orkester in 12-članski ansambel kitar.

Za »zlato dobo« glasbenega šolstva v Selški dolini tako lahko označimo obdobje od leta 1967 do leta 1975. Dokaz uspešnega pedagoškega dela glasbenih oddelkov v Selcih in Železnikih je bilo veliko število učencev, ki so svoje znanje pokazali na številnih samostojnih nastopih ali v različnih inštrumentalnih skupinah.

Po tem obdobju se je število učencev nekoliko zmanjšalo. Vodstvo šole se je ubadalo z velikimi kadrovskimi težavami, saj je bila večina pedagogov vozačev in so se pogosto menjavali.

V zadnjih letih so se razmere za pedagoško in umetniško delo v oddelku občutno izboljšale. Povečuje se število učencev pri pihalih in trobilih, ki se pozneje vključujejo v Pihalni orkester Alples, ustrezne so tudi prostorske razmere za delovanje in kadrovska zasedba.

Šolsko leto 2008/2009

Učni predmeti in število učencev: 59

Klavir - 10
Kljunasta flavta - 5
Flavta - 8
Klarinet - 4
Saksofon - 6
Rog - 1
Trobenta - 4
Tuba - 1
Kitara - 11
Tolkala - 3
Samo nauk o glasbi - 7
SKUPAJ: 60
 

Dislocirani oddelek v
Žireh

Glasbena kultura in umetnost sta v Žireh obstajali že veliko prej, kot je bila ustanovljena sprva samostojna glasbena šola. Delovala je od aprila 1949 do marca leta 1950. V njej je kot učitelj in vršilec dolžnosti ravnatelja poklicno deloval Anton Jobst. Njeno neposredno nadaljevanje je bila ustanovitev dislociranega oddelka škofjeloške glasbene šole leta 1975, ta pa deluje tudi v zdaj samostojni občini Žiri.

Bogato glasbeno preteklost v Žireh ter vztrajanje številnih ljubiteljev tako na inštrumentalnem kot na vokalnem področju, v cerkveni in posvetni glasbi, je brez dvoma zaznamoval Anton Jobst. Ne samo kot pedagog, kajti deloval je v osnovni in glasbeni šoli, ampak tudi kot organizator vsega glasbenega življenja v Žireh, je bil razklan med posvetno in cerkveno glasbo. Kot šolan organist in pevovodja je zlasti v skladateljevanju zapustil Žirovcem nesmrten opus. Jobstovo ime se je znova pojavilo na seznamu honorarno zaposlenih učiteljev žirovske glasbene šole leta 1970. Celotno obdobje od leta 1949 do 1970 lahko sledimo različnim vlogam Antona Jobsta v delovanju tamkajšnje glasbene šole, saj je bil tako učitelj klavirja kot nauka o glasbi itd. Poleg Škofje Loke in Selške doline so bile prav »Jobstove Žiri« v tedaj še enotni občini Škofja Loka na glasbenem področju neke vrste »nadstandard« v okviru glasbenega šolstva. Glasbeno šolstvo je namreč nenehno ustvarjalo trdno vez med poklicnimi glasbenimi prizadevanji ter množičnim in kakovostnim ljubiteljstvom. Ker je bil Anton Jobst dejaven na vseh področjih glasbe, ni bilo kakšnih posebnih trenj niti med vokalno (zborovsko) in inštrumentalno (godbeno) niti med posvetno (glasbena šola, šolstvo itd.) in cerkveno glasbeno dejavnostjo. V obdobju »Jobstovih let« je bilo glasbeno življenje v Žireh res izjemno kakovostno, saj je bilo za tisti čas značilno tudi sožitje, kakršnega zdaj le s težavo najdemo celo v veliko bolj urbanih ter glasbeno in kulturno ozaveščenih okoljih. Gotovo pa brez skoraj sto let trajajočih žirovskih glasbenih prizadevanj, sprva zunaj glasbene šole, pozneje pa v okviru profesionalno zastavljenega glasbenega šolstva, ne bi bilo niti zdajšnjih žirovskih glasbenih dosežkov.

Šolsko leto 2008/2009

Učni predmeti in število učencev: 54

Klavir - 9
Kljunasta flavta - 1
Flavta - 8
Klarinet - 5
Saksofon - 3
Trobenta - 4
Tuba - 1
Kitara - 6
Samo nauk o glasb - 7
SKUPAJ: 44